Slovensko društvo INFORMATIKA je nepridobitno združenje strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih informatike in informacijske tehnologije v podjetjih, na univerzah in v javni upravi. Ustanovljeno je bilo leta 1972 kmalu po kongresu Mednarodne zveze za obdelavo podatkov (International Federation for Information Processing, IFIP), ki je bil istega leta v Ljubljani. Danes ima okoli 330 članov in izdaja strokovno revijo Uporabna informatika ter znanstveno revijo Informatica. Dejstvo, da obe reviji sofinancira tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, priča o strokovni in znanstveni ravni ene in druge. Poleg tega društvo prireja strokovna srečanja, od katerih so tradicionalni strokovni dogodek leta posvetovanje Dnevi slovenske informatike.
V času ustanovitve društva je bilo računalništvo razmeroma zaprta domena programerjev, tehnikov in seveda tistih, ki so računalnike prodajali. Računalnik je medtem postal univerzalno delovno sredstvo, ki je za miselno intenzivne dejavnosti to, kar je bila avtomatizacija (in pozneje robotizacija) za delovno intenzivne, računalništvo pa je preraslo v novo uporabno znanost - informatiko. Informatika je danes pomembno gibalo razvoja v družbah, ki jih označujemo kot storitvene ali informacijske. Evolucija računalništva je bila pogojena z več dejavniki. Verjetno najpomembnejša sta razvoj računalniške tehnike - programov in naprav - in vpetost informatike v vse panoge in stroke. Zato ni presenetljivo, da se Dnevov slovenske informatike udeležujejo strokovnjaki in uporabniki z najrazličnejših področij in da jih pride vsako leto več.
Doslej je društvo največ pozornosti namenjalo uveljavitvi v slovenskem prostoru. To je bil v preteklih nekaj letih glavni cilj in različna znamenja dokazujejo, da je ta cilj dosežen. Glavne usmeritve delovanja društva bodo morale biti tudi v prihodnje naravnane v aktivnosti, ki so se doslej izkazale kot produktivne, in v spreminjanje razmerij in stanj, ki bi jih radi presegli. Predvsem mora društvo postati vidno, prepoznavno in vplivno. Aktivnosti za ustanovitev slovenskega foruma za informacijsko družbo so naletele na ugodne odzive in videti je, da je prišla pobuda v pravem času. Poleg tega, da izdaja reviji in zbornike s posvetovanj, mora uporabiti tudi možnosti interneta. Poddomena mu je že dodeljena, internet ime je določeno (drustvo-informatika.si) in na ogled je tudi že - sicer še razmeroma skromna, pa vendarle - domača stran društva. Sodelovanje s sorodnimi društvi in ustanovami v državi je bilo doslej kar nekoliko zapostavljeno in ga je mogoce še precej razviti. Mednarodno sodelovanje je pomembna aktivnost, ki je bila doslej omejena pretežno na osebne stike, društvo pa v tej smeri ni bilo aktivno, kolikor bi lahko bilo in kolikor bi tudi moralo biti. Če res verjamemo, da informatika ne pozna meja, ne moremo in ne smemo biti omejeni na slovenski prostor niti znanstveno niti strokovno niti poslovno. Korak v tej smeri je soorganiziranje konference IFIP, ki je bila julija 1998 na Bledu in v katere programskem odboru sta bila kar dva člana Izvršnega odbora društva. Razen tega je bilo društvo v leta 1998 sprejeto v IFIP, saj je pogoje za članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji izpolnjevalo brez težav. Istega leta je postalo član evropskega združenja nacionalnih društev informatikov (Council of European Professional Informatics Societies - CEPIS) in je s tem pridobilo možnost uvedbe evropskega spričevala o znanju uporabe računalnika (European Computer Driving Licence - ECDL), katerega pomen je širši kot le društven."
Kot društvu nam gre torej za precej več kot le za pasivno spremljanje dogajanja v razvitih državah. Vanj smo včlanjeni strokovnjaki, ki želijo prispevati k razvoju in popularizaciji informatike mimo svojega rednega dela in tudi dodatno k temu. V informatiki želimo nastopiti kot aktivni posamezniki, ki so prepričani, da so sposobni razvoju ne le slediti, temveč nanj tudi vplivati in ki so na različne načine to tudi že storili. Cilj je, da bi pridobile vse tri sfere: znanost, stroka in podjetništvo.
Telefon: 041/735 054
Niko Schlamberger
predsednik
