Na naših spletnih straneh uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več ...
top

Bangemannovo poročilo

 

Originalno besedilo


EVROPA IN GLOBALNA INFORMACIJSKA DRUŽBA

Priporočila Svetu Evrope

Bruselj, 26. maj 1994

Pričujoče poročilo odločno priporoča Evropski uniji, naj zaupa tržnim mehanizmom kot gonilni sili, ki nas bo ponesla v informacijsko dobo.

To pomeni, da bi morale države članice začeti ukrepati na evropski ravni, da bi podrle pregrade, ki postavljajo Evropo v konkurenčno slabši položaj:

  • to pomeni vzgajanje podjetniške miselnosti, ki naj omogoči nastanek novih dinamičnih sektorjev gospodarstva
  • to pomeni razvijanje skupnega zakonodajnega pristopa, ki naj omogoči konkurenčen, evropski trg za informacijske storitve
  • to NE pomeni več družbenega denarja, finančne pomoči, podpore, dirigizma ali protekcionizma.

Razen posebnih priporočil predlaga skupina tudi načrt posebnih spodbud, zasnovanih na partnerstvu med privatnim in javnim sektorjem, kar naj pripelje Evropo v informacijsko družbo.

1. INFORMACIJSKA DRUŽBA -
NOVI NAČINI SKUPNEGA ŽIVLJENJA IN DELA

Revolucionarni izziv vsem, ki odločajo

Informacijska in komunikacijska tehnologija spodbujata po vsem svetu novo industrijsko revolucijo, ki je že zdaj tako pomembna kot pretekle revolucije.

To je revolucija, zasnovana na informaciji, ki je sama po sebi izraz človeškega znanja. Tehnološki napredek zdaj omogoča obdelavo, hrambo, pridobivanje in posredovanje informacij v kakršnikoli obliki - ustni, pisni ali vizualni - brez geografskih, časovnih in količinskih omejitev.

Ta revolucija izredno razširja zmogljivosti človeškega uma in ustanavlja vir, ki spreminja naš način dela in življenja.

Evropa v tej revoluciji že sodeluje, vendar s pristopom, ki je preveč fragmentaren in ki bi lahko zmanjšal pričakovane koristi. Informacijska družba utegne uresničiti mnoge cilje Evropske unije. Tega se je treba lotiti pravilno in zdaj.

Partnerstvo za nova delovna mesta

Sposobnost Evrope za udeležbo, za prilagajanje in za izkoriščanje novih tehnologij in priložnosti, ki jih le-te ustvarjajo, bo zahtevalo partnerstvo med vsemi posamezniki, delodajalci, sindikati in vladami, ki so odločeni, da bodo aktivno sodelovali pri teh spremembah. Le če bomo upravljali spremembe, ki so pred nami, z vso odločnostjo in z razumevanjem socialnih posledic, bomo dolgoročno vsi pridobili.

Naše delo je podprlo prepričanje, ki je izraženo v komisijini Beli knjigi Rast, konkurenčnost in zaposlovanje, da "... bo ogromni potencial za nove storitve, ki se nanašajo na proizvodnjo, porabo, kulturne dejavnosti in prosti čas, ustvaril veliko število novih delovnih mest...". Vendar se nič ne bo zgodilo samo od sebe. Moramo ukrepati in zagotoviti, da se bodo nova delovna mesta odpirala tukaj in kmalu. In to pomeni skupno delovanje javnega in zasebnega sektorja.

Če izrabimo priložnost

Vse revolucije ustvarjajo negotovost, nezveznost - in priložnost. Današnja ni nobena izjema. Kako se odzivamo, kako spreminjamo trenutne priložnosti v realne koristi, bo odvisno od tega, kako hitro lahko vstopimo v evropsko informacijsko družbo.

Vsi vodilni svetovni industrijski subjekti ponovno vrednotijo svoje strategije in možnosti ob sedanjem, tako pomembnem tehnološkem razvoju in gospodarskih priložnostih.

Skupno ustvarjanje ali še vedno razdrobljena Evropa?

Prve države, ki bodo vstopile v informacijsko družbo, bodo žele največje nagrade. Postavile bodo vozni red vsem, ki bodo morale slediti. Nasprotno pa čaka države, ki zavlačujejo ali dajejo prednost polovičarskim rešitvam, katastrofalno zmanjšanje investicij in zmanjševanje števila delovnih mest.

Vedoč, kakšna je evropska zgodovina, smo lahko prepričani, da bo Evropa zgrabila priložnost. Ustvarila bo informacijsko družbo. Edino vprašanje je, ali bo to strateška stvaritev za vso Evropsko unijo ali pa le razdrobljen in mnogo manj učinkovit amalgam posameznih pobud držav članic s posledicami na vseh področjih, od nacionalnega do skupnega trga.

Kaj lahko pričakujemo za...

  • Evropske državljane in potrošnike:
    Bolj skrbno evropsko družbo s pomembno višjo kvaliteto življenja in širšo izbiro storitev in zabave
  • ponudnike masovnih storitev:
    Nove načine za uveljavljanje kreativnosti, kajti informacijska družba omogoča nove proizvode in storitve
  • Evropske regije:
    Nove priložnosti za izražanje kulturne tradicije in identitete. Za tiste, ki se nahajajo na periferiji Združene Evrope pa minimiziranje razdalje in odmaknjenosti
  • vlade in administracije:
    Učinkovitejše, pregledne in odzivne javne storitve, bližje državljanom in cenejše
  • posle v Evropi in majhna ter srednje velika podjetja:
    Učinkovitejše upravljanje in organiziranost, pristop do usposabljanja in drugih storitev, podatkovne povezave s strankami in dobavitelji, kar bo ustvarilo večjo konkurenčnost
  • evropska telekomunikacijska podjetja:
    Zmožnost dobaviti še širšo paleto novih storitev z dodano vrednostjo
  • dobavitelje naprav in programov; računalniško industrijo in industrijo zabavne elektronike:
    Nove, močno rastoče trge za svoje proizvode doma in v tujini.

Družbeni izziv

Široka razpoložljivost novih informacijskih orodij in storitev bo pomenila nove priložnosti za vzpostavitev bolj enakopravne in uravnotežene družbe in za vzpodbujanje dosežkov posameznikov.

"Informacijska družba ima velik potencial za izboljšanje kakovosti življenja evropskih državljanov, za učinkovitost naše družbene in ekonomske organiziranosti in za utrditev povezanosti."

Informacijska revolucija uvaja globoke spremembe načina, kako vidimo našo družbo, pa tudi spremembo njene organiziranosti in zgradbe. Naš glavni izziv je v tem: ali bomo izkoristili priložnosti, ki so pred nami, ne glede na vsa tveganja, ali pa se jim bomo izognili, kljub negotovim posledicam takega dejanja.

Glavna nevarnost tiči v nastanku dvoplastne družbe bogatih in revnih, v kateri ima le del prebivalstva pristop do novih tehnologij, jih udobno uporablja in lahko polno uživa njihove dobrobiti. Obstaja nevarnost, da bi posamezniki zavrgli novo informacijsko kulturo in njene instrumente.

Taka nevarnost je vrojena v proces strukturne spremembe. Postaviti se ji moramo po robu, tako da prepričamo ljudi, da nove tehnologije ponujajo možnost velikega koraka v smeri evropske družbe, ki bo manj podvržena omejitvam kakor so togost, inertnost in parceliranje. Z združevanjem virov, ki so bili tradicionalno ločeni in celo oddaljeni, bo sprostila informacijska infrastruktura neomejen potencial za pridobivanje znanja, inovacij in kreativnosti.

Premagovanje nevarnosti, maksimiranje koristi

Najti moramo torej načine, kako premagovati nevarnosti in maksimirati koristi. To postavlja pred oblasti odgovornost za vzpostavitev zaščite in zagotavljanje povezovanja nove družbe. Vsem ljudem bo moral biti zajamčen enakovreden pristop do infrastrukture, pa tudi do univerzalne informacijske storitve, katere definicija se mora razvijati hkrati s tehnologijo.

Precej napora mora biti vloženega v zagotavljanje širokega javnega priznavanja in javne uporabe nove tehnologije. Priprava Evropejcev na prihod informacijske družbe je prioritetna naloga. Vzgoja, usposabljanje in reklama bodo nujno odigrali glavne vloge. Cilj Bele knjige, da bi evropski državljani dobili pravico do vse življenje trajajočega izobraževanja in usposabljanja je v tem smislu polno upravičen. Da bi se ta zavest kar najbolj razvila, je treba vzpodbujati lokalno inciativo, bodisi javno ali zasebno.

Informacijska družba prihaja v družbi sprememb delovne zakonodaje ter nastanka novih poklicev in znanj. Če naj pričakujemo in upravljamo prihajajoče spremembe na delovnem mestu, bo izjemno pomemben trajen dialog med socialnimi partnerji. Ta skupni napor bi moral odražati nove odnose , ki jih na delovno mesto uvaja spreminjanje okolja.

Natančnejša obravnava teh zadev presega obseg pričujočega poročila. Skupina želi poudariti, da se Evropa mora spremeniti in da je izraba priložnosti v našem interesu. Informacijska infrastruktura se lahko izkaže kot izredno sredstvo, ki služi evropskemu prebivalstvu in izboljša našo družbo s polnim odražanjem izvirnih in pogosto enkratnih vrednot, ki podpirajo naše življenje in mu dajejo pomen.

V skupnem seštevku bosta dodana vrednost, ki jo bodo prinesla nova orodja, in celotna uspešnost informacijske družbe odvisni od vložka posameznikov in skupin. Prepričani smo, da bodo Evropejci ta izziv sprejeli.

Čas nas priganja

Zakaj taka nuja? Ker so konkurenčni dobavitelji omrežij in storitev z drugih kontinentov vse bolj aktivni na naših trgih. Prepričani so, kakor moramo biti tudi sami, da bo evropskim dobaviteljem tehnologij in storitev manjkalo komercialne vzpodbude za osvojitev tržnega deleža na svetovnem trgu, če bodo zamujali s ponudbo. Naša podjetja se bodo selila na bolj privlačne lokacije za poslovanje. Naši izvozni trgi bodo izhlapeli. Dokazati jim moramo, da se motijo.

Plima nikogar ne čaka in tu je revolucionarni val, ki premika gospodarsko in družbeno dogajanje. Pohiteti moramo. Vsaj tiste običajne evropske skrbi nimamo, da bi morali koga dohiteti. Na nekatera področja smo se dobro postavili, na drugih moramo storiti še več - vendar to velja tudi za druge države v svetovni trgovini.

Že med urugvajskim krogom pogajanj GATT se je pokazalo, kako pomemben je ta sektor. Njegova pomembnost pa bo sčasoma še večja.

Ne bi smeli biti skeptični glede svojih možnosti za uspeh. Imamo velike tehnološke, podjetniške in ustarjalne sposobnosti. Vendar je širjenje informacij še vedno preveč omejeno in predrago, kar bi s spremembo predpisov lahko hitro rešili.

Javna zavest o novih tehnologijah je bila doslej omejena. To se mora spremeniti. Pozornost politikov temu področju je preveč nestalna. Zasebni sektor pa pričakuje novo spodbudo.

Delovni načrt

To poročilo izkazuje našo vizijo informacijske družbe in koristi, ki jih bo prinesla našim državljanom in ekonomskom subjektom. Kaže na področja, na katerih bi morali nujno nekaj podvzeti, da bi lahko začeli tržno usmerjen prehod v novo dobo, in na subjekte, ki nas lahko popeljejo tja.

V skladu z zahtevami mandata Sveta zagovarjamo delovni načrt, ki naj temelji na posebnih pobudah vključevanja javnega in zasebnega sektorja v partnerstvo. Njihov cilj naj bi bil, stimulirati trg, s čimer bi hitro dosegli kritično maso.

V tem sektorju bodo gonilna sila zasebne investicije. Resnične ovire za tak razvoj so monopolistična, protikonkurenčna okolja. Tu je položaj popolnoma različen od položaja pri drugih infrastrukturnih investicijah, na primer pri transportu, kjer so javna sredstva še vedno bistvena.

Ta sektor se hitro razvija. Poganjal ga bo trg, ki bo odločal o zmagovalcih in poražencih. Če upoštevamo moč in prodornost te tehnologije, gre za svetovni trg.

Glavna naloga vlade je zaščititi konkurenčne moči in zagotoviti močno in trajno politično podporo informacijski družbi, da bi povpraševanje lahko financiralo rast na tem kakor tudi na drugih področjih.

S sprejemom naše vizije lahko vsi tisti, ki v Evropi odločajo, neskončno povečajo možnosti za obnovo našega gospodarskega in družbenega razvoja.

Širjenje trga v evropski informacijski družbi

Informacija učinkuje kot multiplikator, ki napolni z energijo vsak gospodarski sektor. Trg bo oblikoval cene za široko paleto novih informacijskih storitev in uporabniških rešitev:

  • od dragih storitev, katerih ceno odtehtajo njihove koristi, do poceni produktov, namenjenih množični uporabi;
  • od storitev podjetjem, prirejenih potrebam posameznega uporabnika, do standardiziranih paketov, ki se bodo množično prodajali po nizki ceni;
  • od storitev in uporabniških rešitev, ki uporabljajo obstoječo infrastrukturo, naprave in opremo (telefonske in kabelske televizijske mreže, radijske oddajne sisteme, osebne računalnike, laserske gramofone in navadne televizorje) do tistih, ki jih bodo omogočale nove tehnologije, n. pr. integrirani širokopasovni kanali, ko bodo na razpolago.

Poslovne priložnosti

Velika in majhna podjetja in usposobljeni uporabniki so že med prvimi pri izkoriščanju novih tehnologij za dvig učinkovitosti upravljalnih in proizvodnih sistemov. In še radikalnejše spremembe organizacije poslovanja in metod so na poti.

V poslovnih krogih v Evropi se teh trendov in priložnosti še zmeraj manj zavedajo kakor v Združenih državah. Podjetja še ne izkoriščajo v celoti možnosti za interno reorganizacijo in za prilagajanje razmerij z dobavitelji, pogodbeniki in strankami. Še veliko povpraševanja ne najde prave ponudbe.

Na poslovnem področju je telekonferenca dober primer poslovne aplikacije, ki jo je vredno pospeševati, medtem ko se po vsem svetu vlaga precej napora v izpopolnjevanje trgovanja na daljavo in elektronskega izmenjavanja dokumentov (EDI).

Oboje ponuja take časovne in stroškovne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi načini, da bodo ljudje veliko rajši uporabljali elektronske postopke. Po nekaterih ocenah je obdelava elektronskega naročila desetkrat cenejša kot varianta s papirjem, pri čemer je sporočilo po elektronski pošti (e-mail) hitrejše, bolj zanesljivo in lahko prihrani 95 % stroškov za telefaks.

Priložnosti za majhna in srednje velika podjetja

Čeprav 12 milijonov evropskih manjših (Small and Medium size Enterprises, SME) po pravici obravnavamo kot hrbtenico evropskega gospodarstva, bi morala bolje upravljati z informacijskimi in poslovnimi viri.

Povezana bi morala biti z lahko dostopnimi, stroškovno učinkovitimi omrežji, ki zagotavljajo informacije o proizvodnih in tržnih novostih. Konkurenčnost celotne industrije bi bila bila boljša, če bi bili odnosi z velikimi družbami zgrajeni na novih tehnologijah.

Povezave po omrežjih z univerzami, raziskovalnimi ustanovami in laboratoriji bi še povečale njihove možnosti, ker bi pomagale ozdraviti kronični deficit razvoja in raziskav (R&R). Računalniške mreže bodo razen tega zmanjšale izoliranost podjetij v manj razvitih evropskih področjih, jim pomagale izpopolniti proizvode in razširiti trge.

Priložnosti za potrošnike

Pričakujemo, da bo na trgu množica storitev - od bančnih storitev od doma in kupovanja na daljavo do skoraj neomejene izbire zabave po želji.

V Evropi se utegnejo tako kakor v Združenih državah pojaviti masovni uporabniki kot ena od glavnih gonilnih sil za informacijsko družbo. Ameriška izkušnja že kaže, da se razvojni trgi soočajo s številnimi ovirami in negotovostmi.

Zaradi visokih začetnih stroškov novih plačljivih video zabavnih storitev in cene potrebne opreme kakor tudi drage napeljave optičnih vlaken do doma, se bo trg masovnih porabnikov laže razširil, če bodo zabavne storitve del širšega paketa. Le-ta lahko vsebuje tudi informativne podatke ter trženje in kupovanje na daljavo. Tako plačljive sprotne (on-line) storitve kot obstoječa satelitska in telefonska infrastruktura se lahko v prvi fazi uveljavijo prav na trgu široke potrošnje.

V tem trenutku je ta trg v Evropi še vedno v zametkih in verjetno je, da bo za razvoj potreboval dlje časa kakor v Združenih državah. Tam je več kakor 60 % gospodinjstev priključenih na kabelske sisteme, ki lahko prenašajo tudi tekstovne in podatkovne storitve. V Evropi je podobno opremljenih le 25 % in ta številka skriva velike razlike med državami, na primer Belgijo (92 %) in Grčijo (1 - 2 %).

Še en statistični podatek: v Združenih državah je 34 osebnih računalnikov na sto prebivalcev. Evropski podatek je v povprečju 10 računalnikov na sto prebivalcev, čeprav je na primer Združeno kraljestvo z 22 računalniki na sto prebivalcev bliže ameriškemu podatku o širjenju računalnikov.

Pomanjkanje razpoložljivih informacijskih storitev in slabo poznavanje računalnikov bi se torej v Evropi lahko pokazala kot oviri. Telekomunikacijska omrežja so sicer primerljiva po velikosti in pokrivanju področij, zaostajajo pa v smislu uporabe. Ta omrežja lahko sicer nastopajo kot osnova za prve storitve, kljub temu pa bo potrebno vzpodbujati uporabniške rešitve.

Ni treba, da bi takšne osnovne slabosti zaustavile napredek. Evropski tehnološki uspeh z računalniškimi laserskimi diski (CD-ROM) in laserskimi ploščami (CD-I) bi bil lahko v prvih letih formiranja informacijske družbe osnova za razvoj samostojnih uporabniških programov in storitev. Storitve na diskih imajo znaten izvozni potencial, če se bo evropski audio-vizualni industriji posrečilo postaviti po robu sedanji ameriški prevladi.

Kar zadeva trg, ponuja francosko omrežje Minitel ohrabrujoč primer, da so evropski porabniki pripravljeni kupovati informacije in transakcije na zaslonu, če je cena pristopa prava. Minitel doseže skoraj 30 milijonov zasebnih in podjetniških naročnikov preko šest milijonov majhnih terminalov in obsega okrog 15.000 različnih storitev. S tem, da je pospešil poslovno učinkovitost in konkurenčnost, je posredno in neposredno ustvaril mnogo novih delovnih mest.

V Združenem kraljestvu je značilna uspešnost programa Homestead, ki ga je podprla družba, prav tako tudi visoko uspešno lansiranje (ameriškega) kabelskega kanala, rezerviranega za kupovanje na daljavo.

V Združenih državah pa, kjer je trg široke potrošnje bolj razvit, se utegneta prebiti video povpraševanje (video-on-demand) in kupovanje od doma kot najbolj priljubljeni storitvi.

Priložnosti audiovizualne industrije

Naš največji temeljni problem sta finančna in organizacijska slabost evropske programske industrije. Kljub ogromnemu bogastvu evropske dediščine in potencialu naših ustvarjalcev večina programov in delnic pridobljenih pravic ni v evropskih rokah. Hitro rastoči evropski domači trg lahko omogoči evropski industriji razvoj domače baze in izkoriščanje povečanih priložnosti za izvoz.

Jezikovna razdrobljenost trga se je dolgo zdela kot slabost za evropsko zabavno in audiovizualno industrijo, še posebej zato, ker angleščina močno prevladuje na svetovnem trgu - kar je posledica ameriške vodilne vloge v proizvodnji

 
Na vrh

©  2009 Slovensko društvo Informatika - vse pravice pridržane.

marandlogo