Slovensko društvo INFORMATIKA (SDI) je bilo ustanovljeno leta 1976 kot strokovno združenje, ki je združevalo različne strokovnjake na področju računalništva v Sloveniji. V tistem času so se računalniki šele začeli uveljavljati v poslovnem svetu in industriji, zato je bila potreba po strokovnem združenju, ki bi spodbujalo razvoj računalništva in informacijskih tehnologij, še posebej pomembna.
Društvo je skozi leta raslo in se razvijalo skupaj z razvojem računalništva. Sodelovalo je pri organizaciji različnih dogodkov, kot so konference, seminarji in izobraževanja, namenjena širjenju znanja in izmenjavi izkušenj med člani ter spodbujanju razvoja računalništva v Sloveniji.
Poleg tega je Slovensko društvo INFORMATIKA tudi sodelovalo pri oblikovanju različnih smernic in standardov na področju informacijskih tehnologij ter pri zagovarjanju interesov svojih članov pred različnimi institucijami in organi oblasti.
Danes je SDI pomemben akter v slovenskem informacijskem prostoru, ki še naprej spodbuja razvoj računalništva, informacijskih tehnologij ter digitalizacije v Sloveniji. S svojimi dejavnostmi prispeva k dvigu strokovnosti na področju informacijskih tehnologij ter k promociji in popularizaciji računalništva med širšo javnostjo.
Iz zapisnika ustanovitvenega občnega zbora Slovenskega društva INFORMATIKA z dne 8.7.1976)1.Kljajić Miroljub
2.Jerman–Blažič Andrej
3.Uratnik Andrej
4.Dorn Roman
5.Hodžar Slavko
6.Mekinda Milan
7.Murn Rudi
8.Smokvina Ranko
9.Lajovic Iztok
10.Novak Franc
11.Mandeljc Fran
12.Tavzes Miloš
13.Železnikar Anton
14.Papič Neda
15.Zrimec Miran
16.Džonova–Jerman–Blažič Borka
17.Popovič Branislav
18.Rajkovič Vladislav
19.Jarc Valentin
20.Dragojlović Pavle
21.Krnec Henrik
22.Novak Drago
23.Faleskini Rado
24.Tancig Peter
25.Sirnik Iztok
Prvi Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA
(izvoljen na ustanovitvenem občnem zboru Slovenskega društva INFORMATIKA z dne 8.7.1976)
dr. Železnikar Anton, predsednik
mag. Uratnik Andrej, podpredsednik
Jerman–Blažič Andrej, sekretar
Člani:
mag. Pipan Ljubo
prof. Kac Milan
mag. Majski J.
prof. Dragojlović Pavle
Masnikosa V.
Revija INFORMATICA
Slovensko društvo Informatika (SDI) že dolgo izdaja svojo revijo INFORMATICA, ki je namenjena predvsem svetovni znanstveni izmenjavi, zato je razumljiva in zanimiva predvsem tistim, ki informatiko proučujejo znanstveno in široko odprto v svet. Revijo redno objavljajo vsaj 4 krat letno od leta 1977. Prvo številko revije najdemo tu. Arhiv vseh številk najdemo tu. Revija Uporabna informatika
Revija Uporabna informatika ponuja bralcem prispevke na znanstveni, strokovni in informativni ravni z najširšega področja informatike v poslovanju podjetij, javni upravi in zasebnem življenju. Prva številka revije je bila objavljena leta 1993. Njeno vsebino najdemo tu. Vsako leto izidejo 4 številke.
Arhiv vseh številk Uporabne informatike najdemo tu.
Islovar: terminološki slovar s področja računalništva in informatike
Islovar ni klasična publikacija, pač pa interaktivna spletna stran, ki predstavlja obsežen terminološki slovar s področja računalništva in informatike. Začetki Islovarja sodijo v leto 2000. Več o zgodovini Islovarja najdemo tu.
Kljub dolgoletni tzradiciji je Islovar stalno posodabljan v skladu z razvojem obravnavanega področja. Aktualno spletno stran najdemo tem naslovu.
Posebne številke ali publikacije
1997 Bela knjiga: Elektronsko poslovanje malih in srednje velikih podjetij
2000 Modra knjiga: Slovenija kot informacijska družba
Konference Dnevi Slovenske informatike
1993
1994
1995
1996
1997 Zbornik posvetovanja
1998 Znanost, stroka, podjetništvo
1999 Globalizacija poslovanja
2000 Informatizacija in uspešnost poslovanja
2001 Omrežno gospodarstvo in vloga, ki jo v njem igra informatika
2002 Informatika kot priložnost in izziv
2003 Slovenska informatika za tretje tisočletje: v družbi najrazvitejših
2004 Management in informatika
2005 Informatika kot temelj povezovanja
2006 V partnerstvu z informatiko do poslovne odličnosti
2007 Z informatiko do novih poslovnih priložnosti
2008 Interoperabilnost kot izziv informatiki
2009 Z inteligentnimi sistemi do strateške prednosti
2010 Uravnotežite naložbe, tveganja in razvoj za uspeh
2011 Nove razmere in priložnosti v informatiki kot posledica družbenih sprememb
2012 Ustvarimo nove rešitve
2013 Dvajset let pozneje
2014 Informatika - neizkoriščeni dejavnik razvoja
2015 Informatika - razvijamo danes za jutri
2016 Informatiki - kako daleč si upate?
2017 Ustvarjamo prihodnost priložnosti
2018 Digitalizacija in mi (Vloga podatkov in analitike odločanja v globalnih operacijah? )
2019 Slovenija 4.0
2020 Umetna inteligenca – korak k večji uspešnosti
2021 Digitalizacija: uspešneje, hitreje, ceneje
2022 Digitalno desetletje: varno, zeleno in odpornod
2023 Soustvarjajmo digitrajno Slovenijo
2024 Z umetno inteligenco gradimo svet prihodnosti
2025 Digitalna prihodnost za vse
Konference Informatika v javni upravi
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
eNagrada
Leto
Prejemnik nagrade
Obrazložitev
1
2015
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
Najboljši informacijski projekt leta 2014, in sicer za vzpostavitev Registra zavezancev za informacije javnega značaja (RZIJZ
2
2016
Podjetje CREA plus d.o.o
Razvoj in implementacija svetovalnega medicinskega portala CS.
3
2017
XXXXXX
YYYYYYY
4
2018
Adriatic Slovenija
Projekt #MojAS
5
2019
skupina Blockchain Lab:UM,
za platformo EduCTX za dodeljevanje, upravijanje, deljenje certifikatov, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov
6
2020
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Nacionalna uvedba elektronskega bolniškega lista
7
2021
Podjetje Praetor
Projekt elektronskih dražb, zasnovan na Vrhovnem sodišču RS, razvoj spletne aplikacije sodnedrazbe.si
8
2022
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
mobilna aplikacija zVEM, najboljši projekt informatike leta 2021 v Sloveniji.
9
2023
Ministrstvo za digitalno preobrazbo RS
Projekt elektronske osebne izkaznice
10
2024
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in podjetje Noema Cooperating d.o.o.
Digitalizacija procesa poročanja o vzrokih smrti - aplikacija eSmrti
DigiNagrada
Leto
Prejemnik nagrade
Obrazložitev
1
2025
Pošta Slovenije
Najbolje izveden IT projekt
2
2025
Občina Kranj
Najboljši projekt digitalizacije
Priznanja
Leto
Prejemnik priznanja
Obrazložitev
1
1994
Tomaž Banovec
za organizacijski prispevek k razvoju slovenske informatike in oživitvi delovanja Slovenskega društva INFORMATIKA
2
1994
Dr. Ferdinand Marn
starosti slovenskih informatikov za življenjsko delo in prispevek k razvoju slovenske informatike
3
1994
Mag. Katarina Puc
za strokovni prispevek k tehničnemu urejanju revije Uporabna informatika in organizacijski prispevek k pripravi posvetovanja Dnevi slovenske informatike 1994
4
1995
Dr. Janez Grad
za življenjsko delo na področju razvoja in uveljavitve informatike v Sloveniji
5
1995
Dr. Andrej Kovačič
za uspehe pri prenašanju teoretičnih spoznanj v izobraževanje in podjetništvo
6
1995
Dr. Mirko Vintar
za popularizacijo informatike in posebej za ustanovitev revija Uporabna informatika
7
1996
Franc Košir
za dosežke na področju informatizacije storitev zdravstvenega zavarovanja
8
1996
Niko Schlamberger
za prispevek k delovanju Slovenskega društva INFORMATIKA in za dosežke pri uveljavljanju teoretičnih spoznanj v praksi
9
1996
Dr. Ivan Rozman
za trajno uspešno in vidno znanstveno delo na področju informatike
10
1997
Dr. Vladislav Rajkovič
za dolgoletno uspešno delo na področju informatike v izobraževanju
11
1997
Marin Silič
za dosežke pri informatizaciji državnih organov
12
1997
Stane Štefančič
za uspešno uvajanje novih metod pri prenovi informacijskih sistemov
13
1998
Ljubica Djordjević
za trajni prispevek k delovanju Slovenskega društva INFORMATIKA
14
1998
Dr. Ivan Vezočnik
za uspehe pri uveljavljanju metodologij informatike v praksi in za prispevek k vidnosti in delovanju Slovenskega društva INFORMATIKA
15
1999
Dr. Matjaž Gams
za razvoj slovenskega izrazoslovja na področju informatike
16
1999
Dr. Marjan Krisper
za dosežke v prenosu teoretičnih spoznanj v poslovna okolja
17
1999
Dr. Anton Železnikar
za mednarodno uveljavitev slovenskih dosežkov v informatiki
18
2000
Dddr. Viljem Rupnik
za prispevek k mednarodni uveljavitvi slovenskih dosežkov na področju operacijskih raziskovanj in teoretične prispevke
19
2001
Mag. Peter Jermol
za dosežke pri informatizaciji delovanja in zakonodajnega postopka Državnega zbora Republike Slovenije
20
2001
Oracle Software d.o.o.
za trajno sodelovanje s Slovenskim društvom INFORMATIKA
21
2001
Telekom Slovenije d.d.
za prispevek k vidnosti Slovenskega društva INFORMATIKA
22
2002
Dr. Jože Gričar
za prispevek k teoriji in praksi elektronskega poslovanja
23
2002
Mobitel d.d.
za trajno sodelovanje in prispevek k vidnosti Slovenskega društva INFORMATIKA
24
2002
Genis d.o.o.
za dosežke pri prenosu teoretičnih spoznanj v prakso
25
2003
Dr. Lidija Zadnik Stirn
za uspešno vodenje sekcije za operacijske raziskave, organiziranje mednarodnih posvetovanje SOR in vključevanje v dejavnosti Slovenskega društva INFORMATIKA
26
2003
Marand d.o.o
za trajno pokroviteljstvo dejavnost Slovenskega društva INFORMATIKA: finančno in organizacijsko podporo posvetovanja Dnevi slovenske informatike, revije Uporabna informatika in domačih strani društva
27
2004
Prof. dr. Ivan Meško
za dosežke pri razvoju metod s področja operacijskih raziskav in za delovanje v Sekciji za operacijske raziskave od začetka delovanja te sekcije
28
2004
Dr. Mojca Indihar Štemberger
za uspešno delo v društvu, posebej za njen prispevek h kakovosti organizacije in izvedbe posvetovanj Dnevi slovenske informatike v letih 2002 - 2004
29
2004
Infos d.o.o.
za uspešno sodelovanje z društvom pri organizaciji posvetovanja Dnevi slovenske informatike, s čimer se je povečala vidnost posvetovanja v zadnjih 3 letih, in za prireditev INFOS kot prispevek k vidnosti informatike nasploh
30
2005
Franc Žerdin
za uspešno uvedbo evropskega računalniškega spričevala ECDL v Slovenijo
31
2005
Dr. Jurij Jaklič
za razvoj in uvedbo informacijskih rešitev v prakso in posebej za dosežek pri omrežni izvedbi terminološkega slovarja Islovar
32
2005
Dr. Vladimir Batagelj
za znanstvenoraziskovalno delo na področju informatike in posebej za uvajanje informatike v izobraževanje
33
2005
Statistični urad Republike Slovenije
za trajno in uspešno sodelovanje z društvom
34
2006
Dr. Tatjana Welzer Družovec
za dosežke v pedagoško-znanstvenem delu in uporabni informatiki
35
2006
Marjana Kajzer Nagode
za uspehe pri uvajanju ECDL v Sloveniji
36
2006
Ixtlan Team d.o.o.
za razvoj informacijskih sistemov v javni upravi
37
2006
Prof. Dr. Klaus Brunnstein
za dolgoletno naklonjenost in sodelovanje pri razvoju informatike v Sloveniji
38
2006
IFIP TC9 Relationship between Computers and Society
ob 30-letnici ustanovitve in za trajno sodelovanje s Slovenskim društvom INFORMATIKA, še posebej ob izvedbi konference HCC7 v Mariboru
39
2007
Mag. Samo Drobne
za dolgoletno delo v sekciji za operacijske raziskave in posebej za razvoj mednarodnega sodelovanja in izmenjavo dosežkov na področju operacijskih raziskav
40
2007
Tomaž Gornik
za dejavnost v društvu in posebej za razvoj številnih inovativnih informacijskih rešitev
41
2007
Mag. Franci Pivec
za dejavnost v društvu in posebej za dosežke na področju družboslovne informatike
42
2008
Lilijana Brajlih
za prispevek k razvoju ECDL v Sloveniji
43
2008
Lilijana Jernejčič
za prispevek k delovanju Slovenskega društva INFORMATIKA
44
2008
Pavel Tepina
za razvoj informacijskih sistemov Gospodarske zbornice Slovenije in za prispevek k delovanju Slovenskega društva INFORMATIKA
45
2009
Iztok Lajovic
za razvoj inovativnih programskih rešitev
46
2009
RRC Računalniške storitve d.d.
za prispevek k razvoju računalništva, informatike in informacijskih sistemov v Sloveniji in za sodelovanje z društvom
47
2010
Dr. Marko Bajec
za uspešen prenos teoretičnih spoznanj v prakso in delovanje v Slovenskem društvu INFORMATIKA
48
2011
Dr. Tomaž Turk
za vidni prispevek na področju razvoja informacijske družbe, urejanje spletnega terminološkega slovarja informatike, dolgoletno delo v jezikovni sekciji in njeno uspešno vodenje
49
2012
Katjuša Skukan
za dejavnost v društvu in za prispevek k razvoju informacijskih sistemov v javni upravi
50
2012
Mag. Jasna Poženel
za dejavnost v društvu, posebej za uspešno izvedbo konferenc
51
2012
Micro Team d.o.o.
za trajno in uspešno izvajanje programov ECDL
52
2013
Mag. Mateja Sajovic
za uspešno delovanje RRC d.d. in za doprinos k vidnosti Slovenskega društvo INFORMATIKA
53
2013
Niko Schlamberger
spominsko priznanje ob 20-letnici konference Dnevi slovenske informatike za prispevek h kontinuiteti dogodka
54
2013
IZUM - Institut informacijskih znanosti
za uspehe pri razvoju knjižnične informatike in za dolgoletno sodelovanje pri projektih Slovenskega društva INFORMATIKA
55
2014
Aleksander Bucik
za razvoj infrastrukture državne informatike in za prispevek k vidnosti društva
56
2014
Gospodarska zbornica Slovenije
za prispevek k zavedanju o pomenu informatike in za plodno trajno sodelovanje z društvom
57
2014
3GEN d.o.o.
za uspešno upravljanje tehnične infrastrukture in za plodno trajno sodelovanje z društvom
58
2015
Zavod Republike Slovenije za šolstvo
za uvajanje računalnikov v šole in prispevek k računalniškemu opismenjevanju mladih
59
2015
Dr. Marko Hölbl
za promocijo društvenih dejavnosti med mladimi in za mednarodno predstavljanje društva
60
2016
Institut Jožef Stefan
za pionirske korake na področju informatike v Sloveniji
61
2016
Mag. Jurij Bertok
za prispevek k razvoju državne informatike
62
2016
Iztok Klančnik
za uvedbo modernih informacijskih storitev in trajno sodelovanje s Slovenskim društvom INFORMATIKA
63
2016
Dr. Marjan Heričko
za dosežke v prenosu teoretičnih spoznanj v poslovna okolja in delo v Slovenskem društvu INFORMATIKA
64
2016
Nives Fileš
za prispevek k delovanju Slovenskega društva INFORMATIKA
65
2017
Dr. Ivan Bratko
za dosežke na področju umetne inteligence
66
2018
Dr. Igor Bernik
za prispevek k nacionalnemu in mednarodnemu uveljavljanju informacijsko-varnostne stroke
67
2018
Dr. Slavko Žitnik
za prispevek k razvoju in ugledu Slovenskega društva INFORMATIKA
68
2019
Dr. Lidija Zadnik Stirn
zlati častni znak Slovenskega društva INFORMATIKA za dosežke Slovenskega društva INFORMATIKA in njegov vpliv v mednarodnem okolju
69
2019
Dr. Slavko Žitnik
za dosežke Slovenskega društva INFORMATIKA in njegov vpliv v nacionalnem okolju
70
2020
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
za trajno aktivnost za dvig digitalnih kompetenc slovenskega prebivalstva
71
2020
Dr. Saša Divjak
za strokovne in znanstvene dosežke in za prispevek k vidnosti in delovanju društva
72
2021
Mag. Franci Pivec
zlati častni znak Slovenskega društva INFORMATIKA za dosežke na različnih področjih družbenega delovanja in posebej za doprinos k delovanju in vidnosti društva
73
2021
Dr. Tomaž Klobučar
za uspešno strokovno in znanstveno delo v državi in mednarodno in posebej za vsebinske izboljšave terminološkega slovarja informatike Islovar
74
2021
BETTER d.o.o.
za svetovno vidne dosežke na področju zdravstvene informatike
75
2022
Dr. Jože Gričar
zlati častni znak Slovenskega društva INFORMATIKA za doprinos na področju informatike in računalništva, s posebnim poudarkom na e-storitvah ter raziskavah, razvoju in pedagoškem delu doma in na tujem
78
2022
Dr. József Györkös
zlati častni znak Slovenskega društva INFORMATIKA za trajno uspešno in vidno delovanje na področju informatike v akademsko-znanstvenih okoljih in v širši družbi
79
2022
Dr. Samo Drobne
zlati častni znak Slovenskega društva INFORMATIKA za obsežno raziskovalno in pedagoško delo na področju operacijskih raziskav in geoinformatike
80
2022
Dr. Marinka Žitnik
priznanje za promocijo slovenske znanosti v svetu
81
2022
Marko Ambrož
priznanje za prispevek k razvoju, upravljanju in delovanju državne informatike
82
2022
Dr. Lili Nemec Zlatolas
priznanje za prispevek k nacionalnemu in mednarodnemu uveljavljanju informacijske varnostne stroke in kibernetske varnosti
83
2023
mag. Katarina Puc
zlati častni znak za razvoj strokovnega izrazja informatike in za metodologijo razvoja spletnega slovarja informatike Islovar
84
2023
Pavel Tepina
srebrni častni znak za urejanje domačih strani ter za vodenje evidenc članstva in naročnikov publikacij Slovenskega društva INFORMATIKA
85
2023
Mag. Damjan Fujs
priznanje za prispevek k razvoju in ugledu Slovenskega društva
86
2023
Fakulteta za organizacijske vede
Univerze v Mariboru
srebrni častni znak za sodelovanje s Slovenskim društvom INFORMATIKA na področju operacijskih raziskav
87
2024
Nives Fileš
srebrni častni znak za prispevek k izvedbi konferenc in delovanja društva
88
2024
Dr. Matjaž Gams
srebrni častni znak za povečanje ugleda revije Informatica in prispevek k ugledu Slovenskega društva INFORMATIKA
89
2024
Niko Schlamberger
zlati častni znak za delovanje v Slovenskem društvu INFORMATIKA
90
2025
Dr. Vlado Rajkovič
zlati častni znak za delovanje v Slovenskem društvu INFORMATIKA
91
2025
Dr. Saša Divjak
zlati častni znak za delovanje v Slovenskem društvu INFORMATIKA
92
2025
Dr. Mirjana Kljajić Borštnar,
srebrni častni znak za delovanje v Slovenskem društvu INFORMATIKA
93
2025
Matjaž Čadež
priznanje Slovenskega društva INFORMATIKA za prispevke k razvoju informatike v Sloveniji.
Institut Jožef Stefan je bil med prvimi v regiji, ki je začel raziskovati in razvijati računalništvo. Institut Jožef Stefan je igral pomembno vlogo pri uvajanju računalniške tehnologije v različne panoge, vključno z znanstvenim raziskovanjem, industrijo in izobraževanjem.
1962 je v Računskem centru IMFM (Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko)začel delovati računalnik ZUSE Z-23. Računalnik je nabavil IMFM nabavilskupaj z NIJS (sedaj IJS)in je bil postavljen v sodelovanju z ZP Iskro.
Prvi elektronski računalnik IBM 1401 je bil nameščen v mariborski tovarni TAM.
Prvi mini računalnik IBM 1130 so leta 1969 namestil na Fakulteti za naravoslovje in tehniko, leta 1971 pa še
na Fakulteti za elektrotehniko in leta 1972 na Fakulteti za strojništvo.
IBM 1130 je bil od leta 1969 tudi prvi računalnik na Višji tehniški šoli v Mariboru.
Ti računalniki so služili tako raziskovalnemu kot pedagoškem delu.
Več o IFIP 1971
Leta 1971 so v Republiškem računskem centru kupili nov veliki računalnik CDC 6400, največji v Jugoslaviji in prvi pri nas, ki je omogočal oddaljene terminalske povezave.
Pred Iskro Delto je v sedemdesetih letih v Jugoslaviji delovalo veliko državno podjetje Elektrotehna,
v katerem je nastal oddelek, ki je prodajal računalnike za vodenje procesov in naprave za upravljanje poslovnih procesov.
V 1977 je oddelek prerasel v samostojno specializirano računalniško podjetje Delta.
V letu 1978 se je Delta izključila iz Elektrotehne in se začela povezovati z Iskro in Gorenjem v podjetje, imenovano Iskra Delta.
RCU je dobil svoje prostore leta 1980 na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze. Leta 1981 so tam namestili velik računalnik DEC System 10 in vzpostavili povezave do fakultet in drugih enot univerze. Deloval je 21 let.
Prvi superračunalnik v Sloveniji je bil Convex C220 ki so ga leta 1990 namestili na IJS. Imel je dva 64-bitna procesorja z možnostjo za vektorsko in paralelno procesiranje, ki sta delovala s taktom 25Mhz in skupno zmogljivostjo do 100 MFLOPS, ter 128MB centralnega pomnilnika. Takrat je bil največji računalnik na območju Jugoslavije .
Za začetek uporabe interneta v Sloveniji velja prva povezava s protokolom IP, ki je bila oktobra 1991 vzpostavljena med Inštitutom Jožef Stefan in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko. V laboratoriju za odprte sisteme in mreže na IJS so postavili primarni domenski strežnik za domeno yu.
ARNES (Academic and Research Network of Sloveniae) je javni zavod, ki skrbi za načrtovanje, organiziranje in upravljanje računalniških povezav med organizacijami s področja raziskovanja, razvoja, izobraževanja in kulture, za povezovanje v izobraževalna in raziskovalna omrežja v drugih državah in s tem posredno tudi v internet. ARNES upravlja z domeno .si. Zavod ARNES so vzpostavili leta 1992.
Institut informacijskih znanosti (IZUM) je slovenski javni zavod s sedežem v Mariboru, ki ga je leta 1992 ustanovila Republika Slovenija kot informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja.
Status in dejavnost IZUM-a sta primarno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavlja temelj knjižničnega informacijskega sistema Slovenije ter knjižničnih informacijskih sistemov nekaterih drugih držav, povezanih v mrežo COBISS.net.
Prvi slovenski spletni strežnik je bil postavljen na Inštitutu Jožef Stefan. Na njem so leta 1993 objavili prvo spletno stran s predstavitvijo Slovenije. Spletno stran so kasneje preimenovali v Mat'kurja.
Korenine za to omrežje najdemo v že v letu 1995 v odločitvi v okviru programa Šolski tolar 1995, da povežemo izobraževalne strežnike v Slovensko izobraževalno omrežje, ki naj zagotovi dostopnost posameznih strežnikov in gradiv na njih. Podobno je na primer omrežje Schoolnet/Canada. Danes vzdržuje ARNES portal SIO , ki je enotna vstopna točka za izobraževanje na daljavo.
Do avgusta 1994 je Služba družbenega knjigovodstva Republike Slovenije (SDK) kontrolirala finančno poslovanje pravnih oseb , opravljala plačilni promet v državi in druge naloge. Poslovanje je nadaljevala kot Agencija Republike Slovenije za plačilni promet nadziranje in informiranje. Njeno delo je od aprila 1996, ko je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije (DURS), do konca leta 2002 nadaljevala Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje (SLING) je konzorcij za razvoj razpršenega računalništva in upravljanje superračunalniških infrastruktur v Sloveniji. Vodi ga Arnes, ki zastopa Slovenijo v evropskih in svetovnih organizacijah ter v okviru iniciative uporabnikom zagotavlja osrednje nacionalne infrastrukturne storitve ter dostop do Arnesove gruče.
Leta 2021 so na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru zagnali Vego, največji superračunalnik v državi. Ta superračunalnik ima 122.800 jeder in skladišče podatkov velikosti 24 petabajtov,
V okviru projekta eZdravje je bila vzpostavljena rešitev spletni portal zVEM (zdravje – vse na enem mestu), ki uporabnikom omogoča varen dostop do storitev eZdravja.
Portal zVEM uporabnikom – pacientom omogoča dostop do njihovih podatkov iz Centralnega registra podatkov o pacientih, eNaročanja, eRecepta in informacij javnega zdravja.
Portal zVEM se je začel pospešeno uporabljati v začetku leta 2017.
Mladi sodelavci računalniškega centra IJS so ponudili vodenje računalniških krožkov na različnih srednjih šolah. Tipični tečaj v obsegu okoli 40 ur je obsegal osnove delovanja računalnika ter programiranje v jeziku fortran.
V okviru študija tehniške matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo(FNT), ki se je začel izvajati leta 1961, je bil v učnem načrtu vključen predmet Programiranje.
Profesor dr.Tomislav Skubic, vodja Računskega centra IMFM uvede enosemestrski predmet Programiranje tudi na Fakulteti za elektrotehniko. Udeležilo se ga je približno 40 študentov, ki so imeli možnost preizkusa krajšega program na takratnem računalniku Zuse Z-23 v Računskem centru IMFM.
V šolskem letu 1971/1972 je bil prvi seminar za učitelje, ki se je ponavljal še nekaj let. Tako so usposobljene učitelje kmalu imele vse gimnazije.
S šolskim letom 1971/1972 je uveden pouk računalništva kot celoleten predmet z dvema urama na teden v 2., 3. in 4. letniku gimnazije. Prvi učitelji so poleg Rajkoviča in Bratka bili še Branko Roblek, Iztok Lajovic in Franc Savnik.
Prvi učbenik sta napisala Bratko in Rajkovič, izšel pa je leta 1974 v DZS.
Računalništvo se je na ljubljanski univerzi začelo razvijati na Fakulteti za elektrotehniko v sodelovanju z Oddelkom za matematiko na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Sam študij računalništva se je na ljubljanski univerzi pričel izvajati leta 1973, najprej kot usmeritev po 2. letniku študija elektrotehnike. Pri pripravi študijskega programa računalništva so takrat vsak s svojimi predmeti sodelovali profesorji dr.Slavko Hodžar, ki je postal tudi prvi predstojnik nove katedre, pa dr.Ludvik Gyergyek, dr.Jernej Virant in dr.Silvin Leskovar.
Leta 1982 so na univerzitetni ravni na Fakulteti za elektrotehnikomatematiko uvedli študij računalništva in informatike že v prvem letniku. Opremljenost je bila boljša, vendar študentje še vedno niso imeli stika z računalnikom. Leta 1986 pa smo dobili prvo učilnico z računalniki.
V letu 1984 je bil uveden študijski program s področja računalništva in informatike na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru. Ta se leta 1985 preimenuje v fakulteto in prejšnje Visoke tehniške šole. Leta 1995 se je Tehniška fakulteta razdelila na štiri samostojne fakultete, med katerimi je tudi današnja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Namen programa RO je bil dvig nivoja informatizacije slovenskega šolstva in s tem prispevek k učinkovitejši, sodobnejši, ustvarjalnejši in prijaznejši šoli. V okviru tega je bilo eno od težišč programa RO izobraževanje učiteljev za zagotovitev pravilne in učinkovite uporabe dostopne opreme.
Fakulteta je bila ustanovljena leta 1996, in sicer z razcepitvijo dotedanje Fakultete za elektrotehniko in računalništvo na dve novi fakulteti. Sam študij računalništva se je na ljubljanski Univerzi pričel že leta 1973, najprej kot usmeritev po 2. letniku študija elektrotehnike, od leta 1982 pa kot samostojni študij. Leta 2014 se je fakulteta preselila v novo stavbo na Brdo na obrobju Ljubljane
Prvi pripomoček za računanje, v glavnem seštevanje in odštevanje
John Napier (1550-1617) - Napierjeve koščice, naprava za množenje in deljenje
Wilhelm Schickard (1592-1635) - naprava za seštevanje in odštevanje.
Blaise Pascal (1623-1662) - izdela Pascaline, prvo napravo za računanje, ki se je tudi prodajala
Gottfried Wilhelm Leibnitz (1646-1716) - naprava, ki je obvladala vse štiri osnovne računske operacije in korenjenje; med svojimi deli vpelje binarni sistem
Charles Babbage (1791-1871) - diferenčni stroj na parni pogon, računanje vrednosti polinomov, 25.000 sestavnih delov
Charles Babbage (1791-1871) - analitični stroj, predvidi uporabo luknjanih kartic za kontrolo
Herman Hollerith (1860-1929) - patentiral uporabo luknjanih kartic za potrebe vnosa; tabulator
Uporabili so luknjane kartice Holleritha za popis prebivalstva v ZDA in opravili delo v 2,5 leta, 1880 so porabili 7 let;
Herman Hollerith (1860-1929) - ustanovil Tabulating Machine Company, ki se je leta 1911 združila s Computing Scale Corporation (ustanovljena 1901) in International Time Recording Company (ustanovljena 1900) v novo podjetje Computing Tabulating Recording Corporation (CTR), le-to pa so preimenovali 1924 v International Business Machines Corporation ali kratko IBM (v pogovornem jeziku tudi Big Blue)
Konrad Zuse (1910-1995) - mehanični računalnik Z1 - uvede dvojiško kodiranje v računalništvo; naslednik Z2 (1938) je mehanični in relejski, Z3 (1941) je bil prvi delujoči programibilen popolnoma avtomatski računalnik (približno 2000 relejev, frekvenca 5-10 Hz)
IBM Mark I (4.500 kg, 765.000 elektro-mehaničnih komponent, 16 m x 2,4 m x 0,6 m)
IBM Mark II -Tehtal je 23 ton in bil 8 krat hitrejši od svojega predhodnika. Uporabljeni so bili elektro-magnetni releji, aparaturno realizirana aritmetika s plavajočo vejico, aparaturno realizirane različne matematične funkcije
ENIAC (Electronic Numerical Integrator and Computer) je bil prvi predstavnik in tako tudi prvi popolnoma elektronski računalnik iz leta 1946, imel je 18.000 elektronk, maso 80 ton, poraba energije 150 kW, najdlajše obratovanje brez okvare je bilo skoraj 5 dni.
Imel je magnetni pomnilnik, ki je lahko pomnil do 60000 decimalnih števi (BCD koda). Uporabljal je besede spremenljive dolžine.
Koncept delitve časa (time-sharing) je omogočil s pomočjo multiprogramiranja več uporabnikom hkrati souporabo takrat še dragih računalnikov. Posamezniki so lahko dostopali do računalnikov, ki niso bili njihovi. Hkrati predstavlja to uvod v interaktivno delo z računalniki in interaktivne aplikacije.
PDP 11 je uvedel inovativni nabor ukazov in splošnih registrov. Tipičen miniračunalnik. Zelo uporaben za avtomatizacijo tehnoloških in malih poslovnih procesov.
IBM PC s svojimi modeli XT in AT uvaja možnost uporabe enake programske opreme in razširitvenih kartic. Pojavijo se kloni, ki skoraj v popolnosti kopirajo zgradbo PC.
Lisa je bil eden prvih osebnih računalnikov, ki je nudil grafični uporabniški vmesnik (okna). Uvedli so tudi večopravilni operacijski sistem. Naslednik Lise je bil bolj znani MacIntosh.
Prva verzija Windows je grafični uporabniški vmesnik /GUI) kot razširitev Microsoftovega operacijskega sistema MS-DOS. Prvo različico (1.01) so takoj umaknili zaradi težav s tipkovnico. Windows 1.02 je izšel maja 1986. Bil je prva internacionalna različica, ki je izšla v Evropi. Windows 1.03 je vseboval tudi gonilnike za evropske tipkovnice in dodatne gonilnike za zaslon in miško.
Tim Berners-Lee (raziskovalec v CERN) razvije HyperText Markup Language (HTML. S tem povzroči vzpon World Wide Web.
V zgodnjih osemdesetih letih je bil skovan izraz, ki opisuje mobilni računalnik, ki ga uporabljamo v naročju, v razliko od prejšnjih, veliko težjih , prenosnih računalnikov. Tipičen predstavnik takih računalnikov je IBM ThinkPad, ki se je v prvi obliki pojavil leta 1992.
Microsoft uvede Windows 95. To je operacijski sistem z grafičnim uporabniškim vmesnikom, namenjen domačim uporabnikom. Svojega prehodnika, Windows 3.1 je nadgradil s številnimi novostmi, v sistemu Windows v veliki meri prisotnimi še danes, kot so opravilna vrstica, gumb in meni Start ter Raziskovalec Windows. Windows 95 je spojil dotlej ločena Microsoftova sistema Windows in MS-DOS, kot tudi s 16-bitne prešel na večopravilno 32-bitno arhitekturo.
iPhone je pametni telefon s podporo za internet in multimedijo podjetja Apple. Vsebuje kamero, služi lahko kot predvajalnik glasbe, omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, brskanje po spletu, glasovno pošto in več. iPhone ima zaslon, občutljiv na dotik.
IBM Roadrunner je prvi računalnik z zmogljivostjo 1 petaflop (1000 trilionov operacij na sekundo). Uporabljen za modeliranje razpada nuklearnega orožja, analiziranje finančnih podatkov, upodabljanje 3D medicinskih slik v realnem času.
:max_bytes(150000):strip_icc()/1stgen-ipad-56a5334b5f9b58b7d0db72bb.jpg)
iPad je tablični računalnik podjetja Apple, ki deluje na podlagi operacijskega sistema iOS. Uporabniški vmesnik uporablja večdotični zaslon in virtualno tipkovnico. Povežemo ga lahko preko Wi-Fi.
Preprosta uporaba, popularen med študenti in za hobby. Tehta le 45 gramov.
Vgradnja računalnika v uro. Ura je preko Wi-Fi-ja ali Bluetooth-a povezljiva z drugimi Applovimi izdelki, npr. IPhone. Ura uporablja operacijski sistem Watch OS in zaslon občutljiv na dotik. Apple Watch ima vgrajen pospeškomer, barometer, žiroskop in merilec srčnega utripa.
Pojavi se prvi kvantni računalnik, ki omogoča reprogramiranje novih algoritmov. Znanstveniki naj bi tako lahko izvajali kompleksne simukacije in iskali hitre rešitve zapletenih računanj.
Agencija DARPA) uvaja program, ki kot računalnike uporablja molekule. Obstajajo milijoni molekul, vsaka molekula ima 3D atomsko strukturo in spremenljivke, kot so oblika, velikost in celo barva. To bogastvo odpira nove možnosti kodiranja in obdelave podatkov (namesto klasične binarne logike 0/1).
V začetku leta 2020 je napredek globokih nevronskih mrež omogočil številne generativne sisteme umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca (AI) je umetna inteligenca, ki je sposobna generirati besedilo, slike ali druge medije z uporabo generativnih modelov. Generativni modeli umetne inteligence se naučijo vzorcev in strukture svojih vhodnih podatkov o usposabljanju in nato ustvarijo nove podatke, ki imajo podobne lastnosti.
IBM Eagle je 127-kubitni kvantni procesor.IBM trdi, da ga ne more simulirati noben klasični računalnik. Objavljen je bil 16. novembra 2021 in je veljal za najzmogljivejši kvantni procesor, kar jih je bilo kdaj izdelano do novembra 2022, ko ga je IBM Osprey prehitel s 433 kubiti.
Google je z razkritjem svojega najnovejšega procesorja Willow dosegel prelomni mejnik na področju kvantnega računalništva. S 105 kubiti in odpravljanjem napak v realnem času je Willow v 5 minutah rešil nalogo, ki bi klasičnim superračunalnikom vzela milijarde let, kar pomeni preboj v razširljivem kvantnem računalništvu.
Telex se je v Nemčiji začel kot raziskovalni in razvojni program leta 1926. Teleprinterje so začeli uporabljati na poštah leta 1933.Imel je hitrost 50 baudov - približno 66 besed na minuto.
Leta 1940 je George Robert Stibitz priklopil teleprinter na telefonski priključek. Ta naprava je delovala podobno kot modem. Vendar beseda modem takrat še ni bila poznana, zato tudi to ni bilo všteto kot zgodovina modema. Prvi modemi so nastali kot projekt ameriškega projekta SAGE leta 1950. Naloga je bila povezati terminale zračnih baz za hitrejšo komuniciranje med letališči.
V letih 1950 do poznih 1980 je sistem SAGE (Semi-Automatic Ground Environment) sestavljalo več velikih računalnikov, povezanih v omrežje. Koordinirali so podatke z več radarskih lokacij in tvorili enovito sliko zračnega prostora. Nadzirali so zračni prostor pred možnim zračnim napadom s strani Sobvjetske zveze.
V letih od poznih 1960 do 1970 so se pojavljali računalniški terminali, vezani na velike centralne računalnike na ustanovah (večinoma univerzah). Terminali so se pojavljali tam, kjer danes zasledimo osebne računalnike.
Je najbolj pogosta tehnologija za lokalne računalniške mreže (LAN). Ena naprava pošilja podatkovne pakete mrežnemu segmentu, druge naprave pa so nanj pozorne. Ethernet so razvili pri Xerox PARC v letih 1973 do 1974. Omogočal je povezovanje računalnikov preko kablov. V komercialno uporabo je prišel v 1980 letih.
Svetovni splet (WWW) je globalna storitev, pri kateri uporabniki berejo in pišejo preko računalnikov, povezanih na Internet. V letu 1980 je Tim Berners-Lee (CERN) razvil osebno podatkovno bazo ENQUIRE in način za uporabo hiperteksta. Do leta 1990 je Berners-Lee razvil vsa orodja za delujoči splet. (protokol HTTP, jezik HTML, prvi brkljalnik, prvi HTTP strežnik in prve spletne strani.
Wi-Fi je brezžična tehnologija, ki omogoča, da se lahko pametni telefon, tablica ali druga digitalna naprava preko radijske frekvence poveže v računalniško omrežje. Vse te naprave se lahko povežejo na omrežje preko brezžične dostopne točke.
Računalništvo v oblaku (angleško cloud computing) je zvrst računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta. Čeprav ima ta koncept korenine že prej, je eden od mejnikov 2006, ko Amazon ustanovi "Amazon Web Services" in uvede "Elastic Compute Cloud"
Mobilni splet (tudi Mobilni internet) naslavlja spletne storitve, do katerih dostopamo z brkljalniki na mobilnih napravah preko brezžičnih omrežij. Na premik k mobilnim napravam (pametnim telefonom in tablicam) so pomembno vplivali zasloni na dotik.
Do leta 2013 se je uveljavil Internet stvari (IoT), ki opisuje fizične objekte (ali skupine takšnih predmetov) s senzorji, sposobnostjo obdelave, programsko opremo in drugimi tehnologijami, ki povezujejo in izmenjujejo podatke z drugimi napravami in sistemi prek interneta ali drugih komunikacijskih omrežij.
Starlink pokriva več kot 100 držav in ozemelj. Njen cilj je tudi zagotavljanje globalnih mobilnih širokopasovnih povezav. Družba SpaceX je satelite Starlink začela izstreljevati leta 2019. Konstelacijo sestavlja več 10.000 serijsko izdelanih majhnih satelitov v nizki zemeljski orbiti, ki komunicirajo z določenimi zemeljskimi oddajniki.
Slovensko društvo INFORMATIKA,
Litostrojska cesta 54,
1000 Ljubljana
info@drustvo-informatika.si
